V Sloveniji in v evropskem železniškem sektorju je delovna sila pretežno moška. V evropskih železniških podjetjih je občutno manj žensk med strojevodji, na tehničnih in operativnih delovnih mestih ter tudi na vodstvenih položajih. Delež žensk na Slovenskih železnicah se počasi povečuje, in sicer se je od 2015 povečal s 16,4 odstotka na 17,8 odstotka. Leta 2015 je v skupini SŽ delalo 1327 žensk, konec marca letos pa 1155. Številka se je sicer zmanjšala, vendar pa je delež večji, ker se je zmanjšalo skupno število zaposlenih. Železničarke v skupini SŽ delajo v vseh podjetjih, na zelo raznolikih delovnih mestih, na operativnih in vodilnih delovnih mestih, najvišji delež žensk na izvršilnih delovnih mestih pa je zaposlenih v podjetju SŽ-Potniški promet.

Sanela Zoran

Evropska platforma Women in Transport

Novembra 2017 si je Evropska unija začela institucionalno prizadevati za okrepljeno zaposlovanje žensk v prometnem sektorju, in oblikovala platformo Ženske v transportu, Women in Transport – EU Platform for Change. Platformi se je pridružilo več združenj in organizacij iz železniškega sektorja, med drugim ERA-Evropska železniška agencija in Shift2Rail. Temeljni cilj je zagotavljati enake priložnosti za ženske in moške, izmenjevati dobre prakse ter pomagati z dejavnostmi in ukrepi za izboljševanje ravnovesja med spoloma.

Joži Jug
Marjana Hentag

V Evropi je čedalje več tudi strojevodkinj in vzdrževalk. Skupnost evropskih železniških prevoznikov in upravljavcev infrastrukture – CER in ETF Evropska federacija delavcev v prometu v poročilu o zaposlovanju žensk v evropskem železniškem sektorju med drugim navajata, da se je med 2017 in 2018 delež žensk med strojevodji povečal za 0,3 odstotka, pri poklicih v sklopu vzdrževanja infrastrukture za 0,1 odstotka ter pri vzdrževanju železniških vozil za 0,2 odstotka.

Štefanija Slameršek
Renata Šabec

Po podatkih poročila CER in ETF o zaposlovanju žensk v evropskem železniškem sektorju se je med letoma 2017 in 2018 delež žensk v železniških podjetjih povečal pri najvišjem menedžmentu za 1,1 odstotka, pri srednjem menedžmentu za 1,2 odstotka ter na ravni najnižjega menedžmenta za 0,5 odstotka. Skupni delež žensk na vodstvenih položajih med vsemi anketiranci pa je 22,3 odstotka.

Rosvita Martinez

Na Slovenskih železnicah se je od leta 2015 občutno zmanjšalo število zaposlenih, in sicer je skupina SŽ leta 2015 zaposlovala 8106 ljudi, konec marca 2021 pa nas v Skupini dela 6498. Slovenske železnice si prizadevajo za večje vključevanje žensk ter zagotavljanje sodobnega in varnega delovnega okolja, ki vključuje vse. Med drugim je bil letos za ta namen oblikovan predlog strategije upravljanja človeških virov v skupini SŽ za obdobje 2021–2025, ki postavlja v ospredje zaposlene. Strategija, v kateri bo med drugim tudi več poudarka na vključevanju žensk, omogoča napreden, celosten pristop k razvoju kadrovskih sistemov in človeških potencialov.

Željka Pavić
Slobodanka Blatnjak

mag. Melita Rozman Dacar, direktorica SŽ-Tovornega prometa: »Razlika pri ženskem vodenju? Ženske so bolj povezovalne, bolj usmerjene k skrbnosti za podjetje, bolj preudarne v kritičnih situacijah in pri njih je bolj poudarjena empatija do sočloveka. Ženske prej prepoznamo, na katerih področjih smo malo manj uspešne in se zato hitreje oziroma lažje odzovemo na spremembe. Probleme gledamo malo širše in rešitve iščemo na daljši rok. Seveda pa so ključne tudi kompetence. Medtem, ko so po mojem mnenju moški bolj osredotočeni na doseganje kratkoročnih ciljev in so uspešnejši pri hitrih odločitvah. Če se oba načina vodenja povežeta, je vsekakor to ključ do uspeha.«

Konec marca je bilo na Slovenskih železnicah od skupaj 6498 zaposlenih, 1155 žensk, oziroma 17,79 odstotka. Največ žensk, 243, je zaposlenih v podjetju SŽ, d. o. o., sledi SŽ-Potniški promet z 227 in SŽ-ŽIP z 220 železničarkami. Na SŽ-Infrastruktura je bilo konec marca zaposlenih 186 žensk, v SŽ-Tovornem prometu 143 ter v SŽ-VIT 61. V vseh drugih podjetij je zaposlenih po 30 ali manj žensk, ena sama predstavnica ženskega spola pa je zaposlena v Kamnolomu Verd.

Sanja Hotko
Nives Stradar

Primerjava kadrovske strukture po službah v Skupini SŽ je pokazala, da je naj[1]več žensk zaposlenih v Službi za čiščenje v podjetju SŽ-ŽIP, in sicer 143. V službi za proizvodnjo SŽ-Potniškega prometa je 118 železničark, od tega 98 sprevodnic. V Službi za vodenje prometa pri SŽ-Infra[1]struktura je 100 žensk, med njimi 78 prometnic in 2 progovni prometnici. Če pa razdelitev naredimo po delovnih mestih, je največje število žensk na Slovenskih železnicah z nazivom strokovna sodelavka, in sicer 171, sledijo zaposlene na delovnem mestu snažilke, 123, in sprevodnice, ki jih je 98.

mag. Vojka Martinčič, direktorica SŽ-ŽIP

»Spominjam se časov pred dvajsetimi leti, ko sem postala prva direktorica v zgodovini Slovenskih železnic in sem prevzela kadrovsko področje za celotno skupino. Začudenje moških kolegov je bilo neizmerno in še vedno sem hvaležna za pogum tedanjega generalnega direktorja, pokojnega Igorja Zajca, da mi je zaupal to funkcijo. Menedžmenta se sicer lahko do neke mere priučiš, še vedno pa velja, da so za takšno delo zelo pomembne tudi osebnostne lastnosti, zlasti ustvarjanje pozitivnih medsebojnih odnosov, sposobnost hitrega odločanja, učinkovitost in lojalnost. Ženske imamo nekaj tega, verjetno zaradi svoje materinske vloge, prirojenega.«

Suzana Vrbičič
Barbara Kolenko

Na vodilnih delovnih mestih na SŽ ženske nadpovprečno zastopane

Na Slovenskih železnicah izstopamo po deležu žensk, ki so na vodstvenih položajih. Na ravni najvišjega menedžmenta imamo na pet direktoric, med njimi tudi članico poslovodstva. Med dvanajstimi direktorji je torej pet žensk, oziroma 41,6 odstotka, delež, ki je precej višji od evropskega povprečja.

Nina Avbelj Lekić je delavska direktorica in članica poslovodstva Slovenskih železnic.

O delu v železniškem sektorju nam je povedala:

” V vlogi delavske direktorice v poslovodstvu Slovenskih železnic si prizadevam pomagati oblikovati delovno okolje, v katerem je mogoč enakovreden razvoj vsem zaposlenim, ne glede na spol ali druge delitve. Sodelovanje, uravnoteženost in povezovanje več vidikov kadrovske politike so pri tem ključnega pomena. Sektor, v katerem delamo, je specifičen in v njem za zdaj dela precej manjši delež žensk. Na Slovenskih železnicah je ta okrog 18-odstoten, vendar pa se povečuje. Naše podjetje ima veliko prednosti, med drugim imamo dolgotrajno tradicijo, zagotavljamo stabilno in varno delovno okolje ter skrbimo zdravje in varnost zaposlenih. V skupini SŽ so zelo raznolika delovna področja in delovna mesta, ki omogočajo napredovanje vsem, ne glede na spol. Posebno pozornost namenjamo invalidom, trudimo se biti družini in zaposlenim prijazno podjetje, čedalje več pozornosti pa namenjamo tudi večjemu zaposlovanju in vključevanju žensk. Na Slovenskih železnicah ima kar 95 odstotkov zaposlenih sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, zelo malo pa imamo tudi neželenih odhodov zaposlenih iz Skupine.

Na naše prednosti smo zelo ponosni, seveda pa so pred nami veliki izzivi, in sicer kako združiti tradicijo, ki je v železničarjih zelo ukoreninjena, s sodobnimi poslovnimi modeli, kako pospešiti digitalizacijo kadrovskih procesov ter ustvarjati okolje, ki bo zagotavljalo, ohranjalo in razvijalo kompetentne ter zavzete sodelavke in sodelavce. V ta namen smo pripravili predlog strategije upravljanja človeških virov v skupini SŽ za obdobje 2021–2025, ki postavlja zaposlene v ospredje. Strategija, v kateri bo med drugim tudi več poudarka na vključevanju žensk, omogoča napreden, celosten pristop k razvoju kadrovskih sistemov in človeških potencialov. Poudarja pa dejstvo, da smo za dolgoročno uspešno poslovanje podjetja ključni zaposleni.

Mag. Melita Rozman Dacar je direktorica SŽ-Tovornega prometa od leta 2013. V železniškem sektorju je zaposlena 28 let.

Povedala nam je:

“Menim, da pri vodenju podjetja oziroma zaposlenih ni najbolj pomembno, ali si ženska ali moški, pomembne so predvsem tvoje kompetence in tvoj odnos do zaposlenih. Če znaš oboje povezovati, si uspešen vodja in le tako ti zaposleni sledijo pri udejanjanju ciljev podjetja.

Sprašujete me, kako se znajdem v svetu, ki ni tipično ženski? Najprej moraš dobiti priložnost, kar se lahko zahvalim sedanjemu generalnemu direktorju. Če pošteno priznam, da te moški sprejmejo v svoj »klub«, potrebuješ še nekoliko več garanja in dokazovanja, podprtega s strokovnostjo pri delu. Ko pa te sprejmejo, si spoštovan. Sama nimam večjih težav oziroma se nikoli nisem preveč ukvarjala s tem, ker sem podporo in tudi pomoč kolegov imela, skupaj dobro delamo in se učimo drug od drugega.

V podjetju sem zaposlena 28 let, delala sem na različnih delovnih mestih, od referentke v prodaji do direktorice, in si tako skozi leta spletla poslovno mrežo kolegov in kolegic doma in v tujini, s katerimi se sedaj poslov[1]no povezujemo in gradimo lojalno, zaupanja vredno sodelovanje. Je pa res, da nas je žensk na vodstvenih položajih v logistiki malo, še manj pa v železniškem tovornem prometu. Letos deveto leto vodim družbo SŽ-Tovorni promet in vem, da ne bi bili uspešni, če ne bi ustvarili sinergij z vsemi sodelavci in drugimi družbami v Skupini, prav tako pa tudi s socialnimi partnerji.

Direktor ni tisti, ki si lahko pripenja uspehe ali neuspehe, direktor je tisti, ki usmerja oziroma popelje svoje zaposlene do rezultatov, kakršni koli pač so. Pri nas v družbi SŽ-Tovorni promet je ravno zdaj ogromno izzivov tako pri vodenju, ker nas je zaradi upokojitve zapustilo kar precej ključnih kadrov, kot tudi pri sledenju zastavljenih ciljev, ki so zelo kompleksni. Poslujemo v popolnoma konkurenčnem okolju, se spopadamo s težavami, povezanimi s pandemijo, s težavami pri poslovanju naših kupcev ter z novimi izzivi, povezanimi z vstopom strateškega partnerja.

Poslanstvo, ki ga poskušam uresničiti, je vključevanje mladih in povezovanje med sodelavci, s ciljem trajnostnega vodenja. Le tako bomo lahko uspešni, in menjava generacij, s katero se zdaj soočamo, bo veliko manj boleča, kot je to zdaj. Mladi v podjetje prinašajo novo znanje, novo energijo in so bolj odprti za spremembe, starejša generacija pa ima strokovno znanje ter izkušnje. Preplet obojega je nujen za uspešnost našega podjetja. Zavzemam se za uravnoteženost spolov na vodstvenih položajih in sem članica upravne[1]ga odbora sekcije menedžerk pri Združenju manager, kjer si prizadevamo doseči tudi, da zasede več žensk vodilne položaje v vseh poslovnih segmentih. Da sta spola na ključnih funkcijah uravnotežena, je pomembno, ker imata moško in žensko vodenje različno energijo ter različne poglede ter se dopolnjujeta. Ko vse to povežeš, najdeš ključ do uspeha!”

Mag. Darja Kocjan je direktorica SŽ-Potniškega prometa od leta 2019. V infrastrukturnem in železniškem sektorju je zaposlena osem let.

Povedala nam je:

Na SŽ-Potniškem prometu se močno zavzemamo za vključevanje vseh v naše delo, saj verjamemo, da lahko le tako dosegamo dobre rezultate in potnikom ponujamo prevoze, ki so visoke kakovosti in primerljivi s tistimi v tujini. Odstotek žensk, ki delajo na SŽ-Potniškem prometu, se v zadnjih letih vztrajno povečuje in dosega že 42 odstotkov. Sodelavke delajo tako na ključnih vodstvenih kot na operativnih delovnih mestih na terenu. Pri našem delu smo uspešni in tudi za prihodnje leto smo si zadali ambiciozne cilje. Enakopravno vključevanje v delovne procese vseh, ne glede na spol, omogoča kombinacijo značilnosti in energije obeh spolov, in to tudi daje prave rezultate. V infrastrukturnem prometnem sektorju na državni ravni in v železniškem sektorju delam osem let in vidim, da se ravnovesje spolov v železniških podjetjih in panogi na splošno spreminja v prid žensk. Na Slovenskih železnicah se kot ženska dobro počutim, ne spomnim se kakšnih težav zaradi tega in sodelavci med sabo dobro sodelujemo. V našem podjetju smo samo v zadnjem letu uresničili številne projekte, na katerih se je delalo več let, v promet vključujemo nove vlake, občutno se digitaliziramo, čakajo nas še številni ambiciozni projekti pa tudi izzivi posledic epidemije. Pri vsem omenjenem pa je izjemno pomembna tudi ustrezna harmonija ženskega in moškega pristopa.

Mag. Vojka Martinčič je direktorica SŽ-ŽIP od leta 2011. V železniškem sektorju je zaposlena 28 let.

O posebnostih dela na železnici je povedala:

“Znanci in poslovni partnerji me velikokrat sprašujejo, kako se znajdem in kako mi je težko v tako moškem svetu, kot sta transport in logistika. In vedno so začudeni, ko jim povem, da že vseh 28 let moje kariere na Slovenskih železnicah ni dneva, ko bi mi bilo žal, da sem izbrala takšno pot, in da svoje delo opravljam z veseljem. Seveda so velikokrat težki dnevi, polni izzivov, a je veselje, ko najdemo rešitve, za zadovoljstvo kupcev, zaposlenih in lastnikov neizmerno. Družba SŽ-ŽIP, d. o. o., ki jo vodim zadnjih de[1]set let, je v času mojega vodenja postala tim sodelavcev, ki se ne ustraši nobenih izzivov, deluje kot dobro uigran orkester in skrbi za dolgoročni uspeh ter razvoj tako zaposlenih kot storitev, ki jih opravljamo za podjetja v skupini SŽ kot za kupce zunaj Slovenskih železnic. Najbolj pa smo ponosni na to, da smo invalidsko podjetje, ki zaposluje 606 sodelavk in sodelavcev, od tega 341 invalidov, pa smo kljub temu sposobni zagotavljati kakovostne storitve po tržno primerljivih cenah. Kot direktorica, poleg sposobnosti svojih moških kolegov, veliko stavim tudi na žensko energijo in presojo. Za nas je to formula uspeha.”

Majda Železnik je direktorica SŽ-Železniške tiskarne od leta 2020. V železniškem sektorju je zaposlena 34 let.

Povedala nam je:

“V Skupini Slovenske železnice delam že več kot trideset let. Svoje delo sem začela kot štipendistka v Železniški tiskarni in nato prav tam vso kariero opravljala delo na različnih delovnih mestih. Imela sem možnosti spoznati specifiko različnih del, ki jih opravljamo v Železniški tiskarni. Pred leti je bilo tiskarsko delo še večinoma moško, ženske so namreč takrat, ko sem začenjala, delale predvsem v knjigoveznici in pri računovodstvu. V tiskarskem poklicu so bili strojniki in tiskarji v veliki večini moški, in še vedno je tako. Pri določenih delih v našem poslu je namreč fizična moč še vedno zelo pomembna. Se pa je delež žensk postopoma povečeval tako na Železnici kot v Tiskarni. Skupno število zaposlenih v Tiskarni se je po[1]stopno zmanjševalo, odkar delam na delov[1]nem mestu direktorice, pa nas je v podjetju celo več žensk kot moških. Ženske v pretežno »moških« poklicih se morajo po mojem mnenju še nekoliko bolj dokazovati, pokazati še malo več energije. Vendar pa pri delu v Železniški tiskarni nikoli nisem čutila težav, ki bi bile povezane s spoloma ali razlikami med njima. Zelo dobro smo so[1]delovali tako z vodilnimi delavci kot drugimi sodelavci. Prizadevam si, da je tako tudi zdaj, ko sama vodim tiskarno. Železniška tiskarna ima veliko dela ter odlične sodelavke in sodelavce, s katerimi uspešno uresničujemo načrte.”