Kljub izrednim razmeram zaradi epidemije COVID-19 smo na Slovenskih železnicah zagotavljali neovirano delovanje železniškega omrežja v Sloveniji, Tovornega prometa, gradbene dejavnosti ter nekaterih nujnih podpornih dejavnosti. Ob tem je bilo najpomembnejše zdravje zaposlenih, za kar so podjetja poskrbela z zaščitno opremo in drugačno organizacijo dela.

O odzivih na krizo v gradbenem sektorju smo se pogovorili z direktorjem SŽ-ŽGP Tinetom Svoljšakom

“Pred koronavirusom nismo pokleknili.”

Tine Svoljšak, direktor SŽ-ŽGP

Gospod Svoljšak, kako ste se na SŽ-ŽGP spoprijeli z nastalo krizo?

V ključnih dneh, marca in aprila, smo se ukvarjali predvsem s tem kako ohraniti delujoče podjetje. Takoj, ko je bila sredi marca razglašena epidemija smo sprejeli več ukrepov. Trikrat na teden, v ponedeljek, sredo in petek zjutraj, smo se sestajali zunaj pred podjetjem na parkirišču v obliki razširjenega kolegija. Na njem so bili vodje služb, poslovodstvo podjetja, socialni partnerji, in vsak član je imel svojega namestnika. Imeli smo zagotovljen načrt vzporednega vodenja podjetja. Če bi namreč kdo od vodilnih zbolel in svojega dela ne bi mogel več opravljati bi podjetje lahko neovirano delovalo naprej.  Pripravili smo se tudi na delo od doma, kupili smo dovolj prenosnikov tako, da bi lahko v tej obliki delali denimo do konca leta. Ker smo sprejeli vse ukrepe pravočasno, do večjih težav med prvim valom v našem podjetju nismo imeli.

Obseg gradbenih del aprila in maja je bil v nekaterih segmentih rekorden

Kaj je bilo največje tveganje za SŽ-ŽGP?

Največje tveganje za delovanje našega podjetja je samski dom v Zalogu v katerem je nastanjenih 90 naših zaposlenih. Ti delajo v dveh ključnih službah, Službi za mehanizacijo in Službi za operativo. Če bi se v tej skupini pojavil kdo z znaki bolezni bi to pomenilo, da bi se delo v podjetju moralo ustaviti. Vsi bi morali vsi na čakanje na delo, temu pa bi sledili penali po pogodbah in druge težave. Med krizo je bilo v ospredju predvsem operativno tveganje, denimo vodenje projektov na gradbiščih. Lahko bi ser zgodilo da bi morali zapirati določena gradbišča zato smo najprej znotraj vseh ukrepov zagotovili varno delo vsem zaposlenim na gradbiščih in na upravi.

Kakšen je bil obseg dela med krizo?

Delo na vseh gradbiščih je teklo neovirano. Delali smo na vseh večjih železniških infrastrukturnih projektih in sicer na Pragerskem, pri nadgradnji postaje Maribor, med Zidanim Mostom in Rimskimi Toplicami. Prav slednji projekt je bil eno največjih gradbišč v državi, in zaradi dobrega in učinkovitega dela smo bili na državni ravni izpostavljeni kot primer dobre prakse v gradbeniški panogi. Poleg projektov v Sloveniji smo nadaljevali obsežen, 24 milijonov evrov vreden, projekt na Hrvaškem v Reki. Poleg tega pa smo za upravljavca JŽI opravili še vsa vzdrževalna dela na železniški infrastrukturi in to v rekordni vrednosti. In tukaj je zelo pomembno poudariti, da če bi bil okužen en sam zaposleni v samskem domu vseh teh projektov ne bi mogli uresničiti. Tveganje je neverjetno visoko in podcenjeno. 

Ob tem smo tudi med krizo aktivno sodelovali na vseh razpisih v tujini. V tujino smo hodili z akreditacijskimi pismi, celo zunanjih ministrstev, da smo lahko šli na sestanke.  Pri večjih dogovorih je namreč osebni stik še vedno izjemno pomemben. Pred koronavirusom nismo pokleknili.

Delo na vseh gradbiščih je teklo neovirano….zaradi dobrega in učinkovitega dela smo bili na državni ravni izpostavljeni kot primer dobre prakse v gradbeniški panogi.

To je prav izjemen obseg dela. Je pomagalo tudi to, da niso vozili potniški vlaki?

To je bila dodatna prednost, saj se je zmanjšal obseg tovornega prometa, potniški pa popolnoma ustavil. Tako je bilo lažje delati in smo denimo na vzdrževanju celo postavili rekord. Aprila in maj sta bili rekordna po realizaciji v tem segmentu. Ko promet stoji, je najboljši čas za dela na progi.

Kako ste bili pripravljeni na morebitno okužbo zaposlenih?

Že 13. marca smo organizirali dva prostora za izolacijo v Zalogu in naredili tudi karantensko območje v treh bivalnih kontejnerjih s po štirimi ležišči. Tako lahko tudi zdaj takoj zagotovimo karanteno za 12 zaposlenih, če bi bilo treba. Za tem smo del objekta v kamnolomu Verd spremenili v karantensko območje v katerem so 4 sobe s po dvema ležiščema. Kdor od zaposlenih na primer, ki prihaja iz tujine in mora biti v karanteni lahko zanj zagotovimo izolacijo.

Nekaj zaposlenih je pred kratkim po dolgem času odšlo domov v Bosno in Hercegovino, ker je bila država že zunaj rdečega seznama. Nato pa se je okužba spet začela širiti, država je spet umeščena na rdeči seznam. Tako smo morali z vsakim od njih govoriti, najti način kako jim zagotoviti prevoz v Sloveniji,  saj namreč niti avtobusi niti vlaki iz Bosne za zdaj ne vozijo normalno. Težava je bila že zagotoviti pot do Hrvaške in nato čez mejo. V Sloveniji pa karantena.

Ker smo sprejeli vse ukrepe pravočasno, do večjih težav med prvim valom v našem podjetju nismo imeli.

Katere so bile še druge ključne težave pri zagotavljanju takšnega obsega dela, kot ste ga opravljali?

Težav je bilo več, prva je bil prehod državnih mej za naše zaposlene. Nekateri naši zaposleni na primer niso bili doma po dva ali tri mesece. Precej je bilo organizacije in logistike pri vračanju v Sloveniji. Še vedno je veljal predpis za karanteno. Zaposlene smo morali pošiljati celo na dislocirano lokacijo zaradi obvezne karantene, ker je tveganje vnosa virusa v našo delovno sredino previsoko.

Naslednja dva velika izziva pa sta bila dobava materiala in zasedenost železniških postaj. Če se namreč ustavi dobava strateškega materiala, tirnic, kretnic, pragov itn. se ustavijo tudi projekti. Pri postajah pa sta tako upravljalec kot prevoznik marca in aprila delovala nekoliko okrnjeno, zato je bila nujna nenehna koordinacija, da so bili materiali prav čas tam kjer smo jih potrebovali, da so bile postaje zasedene, na voljo lokomotive.

Še enkrat se je pokazalo, kako pomembno je dobro sodelovanje upravljavca SŽ-Infrastruktura, prevoznika SŽ-Tovorni promet in SŽ-ŽGP.

Za uspešne projekte potrebujemo učinkovito tesno sodelovanje.

Kaj ste se naučili iz prvega vala?

Prvi val smo uspešno prebrodili, menim pa, da smo si pozabili zapisati ključnih deset naukov. Lahko se zgodi, da se bomo na ravni Skupine SŽ v novem valu spet pogovarjali o istih zadevah. Pri nas predvsem o problematiki samskega doma. Samski dom je namreč še vedno lokacija visokega tveganja. Treba se je pogovarjati tudi o dezinfekciji osebnih vozil, o zalogah zaščitnih sredstev, ali jih je dovolj za eno četrtletje ali ne, po kakšnih cenah jih bomo kupovali..itn. Še enkrat se je pokazalo, kako pomembno je dobro sodelovanje upravljavca SŽ-Infrastruktura, prevoznika SŽ-Tovorni promet in SŽ-ŽGP. Za uspešne projekte potrebujemo učinkovito tesno sodelovanje.

Gradbena dela na glavni železniški progi med Zidanim Mostom in RImskimi Toplicami

Kako se bo kriza poznala na poslovnem področju?

Pri nas se je kriza pokazala predvsem v zvišanju stroškov dela. Prilagajati se moramo namreč razmeram z dodatnimi stroški. Tukaj bodo negativni poslovni učinki zaradi tega. Kljub vsemu pa glede na obseg poslovanja nismo mogli izpolniti vseh državnih ukrepov na primer, da bi šli preventivno na čakanje na delo. Znotraj sistema SŽ smi bili operativni ves čas, mi, ter tudi Tovorni promet in Infrastruktura.

Najlepša hvala!

Vsebina je izsek iz širšega vsebinskega sklopa Pandemija COVID-19 na Slovenskih železnicah, ki je objavljen v tiskani izdaji revije Slovenskih železnic, Nova proga na straneh 12 – 25 > pdf