Slovenske železnice so v prvem valu epidemije zgledno poskrbele za zdravje svojih zaposlenih in potnikov. Kljub izrednim razmeram smo zagotavljali neovirano delovanje železniškega omrežja. To je bilo mogoče zaradi usklajenosti več dejavnikov ter predvsem zaradi pravočasnega odziva in učinkovitosti zaposlenih, ki jim je Poslovodstvo SŽ zaupalo operativne naloge odzivanja na epidemijo COVID-19. Dragutin Mate je vodil skupino, ki je opravila ključne naloge pri odzivu Skupine SŽ na epidemijo COVID-19. Z njim smo se pogovorili o delu v skupini ter pričakovanjih v prihodnjih mesecih

Dragutin Mate, vodja posebne skupine za COVID-19 na SŽ: »Takoj smo oblikovali prve
preventivne ukrepe za podjetja v skupini SŽ, da bi zaščitili zdravje zaposlenih in
potnikov

Kakšne so bile okoliščine v katerih je bila ustanovljena posebna skupina za Covid-19 na Slovenskih železnicah?

Poslovodstvo Slovenskih železnic je takoj, ko so v Italiji zaradi širjenja virusa zaprli Benetke in več pokrajinah razglasili epidemijo – to je bilo 24. februarja – ustanovilo Posebno delovno skupino zaradi pojava COVID-19. Njen temeljni cilj je bil zagotoviti največjo mogočo varnost potnikov in zaposlenih v Skupini SŽ.

Kdo je sestavljal skupino?

Sestavljali so jo predstavniki podjetij SŽ-Infrastruktura, SŽ-Tovorni promet, SŽ-Potniški promet, SŽ-Vleka in tehnika, SŽ-ŽIP in predstavnica za odnose z javnostjo. Jaz sem bil imenovan za vodjo skupine. V njej so sodelovali vsi ki so ključni za neovirano odvijanje železniškega prometa pri nas. Pozneje smo skupino razširili in vanjo vključili tudi podjetja VV-Log, Fersped in SŽ-ŽGP. V stiku pa smo bili tudi z vsemi drugimi podjetji v Skupini SŽ čeprav vsa niso imela svojih predstavnikov v njej.

Kaj ste storili najprej kot vodja posebne skupine?

Takoj po oblikovanju skupine smo oblikovali že prve preventivne ukrepe za podjetja v Skupini SŽ, kako ravnati, da bi zaščitili zdravje zaposlenih in potnikov. Začela pa se je tudi »tekma« za zaščitna sredstva. Slovenske železnice so imele takrat zaščitnih sredstev namreč dovolj le za redno delo. Podjetje SŽ-ŽIP, ki zagotavlja čiščenje vlakov in drugih površin je imelo določene količine razkužil, mask in drugih zaščitnih sredstev, vendar pa jih ni bilo nikakor dovolj za delo v novih razmerah.

Omenili ste tekmo za zaščitna sredstva. Kako uspešni smo bili v njej?

Ključna je bila hitra ustanovitev skupine in nato ekstremno hitra reakcija za dobavo zaščitne opreme. Začeli smo tako kot večina podjetij, praktično brez zaščitnih sredstev. Takoj po ustanovitvi skupine smo intenzivno iskali ponudnike in kupovali zaščitno opremo, ki jo je bilo takrat mogoče kupiti. Zaradi hitrega odziva smo lahko zagotovili zaščitna sredstva za vse zaposlene še preden je bila v Sloveniji sploh razglašena epidemija. Imeli smo možnost kupiti tudi FPP3 maske, takrat, ko zanje še ni nihče povpraševal. Odločili smo se zanje in jih razdelili vsem zaposlenim. Poleg teh smo kupili tudi enoslojne in trislojne »kirurške« oziroma IIR maske. Zagotovili smo tudi dovolj razkužila.

Smo imeli tudi zalogo?

Ker smo pravočasno reagirali smo imeli ves čas določeno zalogo. Del opreme smo lahko tako donirali bolnišnicam, zdravstvenim domovom, domovom starejših občanov, državi saj zaščitnih sredstev kmalu ni bilo več mogoče kupiti. Tako smo denimo donirali dvakrat po 20 tisoč mask podjetju Žito, Industriji jekla, Plinarni Ljubljana, ZD Sevnica, Blagovne rezerve… Tega, seveda nismo prodajali ampak donirali.

S katerimi nalogami se je še ukvarjala skupina in kako pogosto ste se sestajali?

Skupina se je ukvarjala prvenstveno z dvema nalogama, nabavo zaščitne opreme in njeno distribucijo do podjetij v Skupini SŽ. Podjetja pa so nato poskrbela za distribucijo opreme do svojih zaposlenih. Poleg tega smo pripravljali in predpisovali ukrepe, ki smo jih zaradi varnosti zaposlenih in potnikov morali spoštovati v Skupini SŽ. Moja pisarna je postala nekakšna krizna pisarna. Ves čas je bil nekdo v njej, odgovarjali smo na telefonske klice, spremljali razmere v tujini, ukrepe na ravni vlade itn. Na začetku smo se sestajali zelo pogosto, vsak dan, nato pa po potrebi.

Kako ste sprejemalo odločitve v skupini?

V neposrednem stiku sva bila z generalnim direktorjem, brez vmesnih korakov. Ključni elementi so bili hitrost odzivanja, sodelovanje ljudi, ki so imeli prave stike in učinkovita logistika pri podjetjih v Skupini Slovenske železnice. To, da so bile linije odločanja izjemno kratke, je bilo izjemno pomembno.

Kako pa je bilo s cenami opreme?

Podjetje SŽ, d.o.o. je nabavljalo vso zaščitno opremo z ene postavke, zato imamo natančen pregled količin, cen in porabe. Najdražja maska, ki smo jo kupili takrat, ko še ni bilo nikjer drugih, je stala 85 centov. Cene na kos pa so se spreminjale od 14 centov do 85 centov za eno masko.

Kakšna pa je poraba zaščitnih sredstev v enem mesecu na Slovenskih železnicah?

V skupini Slovenske železnice na mesec porabimo od 100.000 do 120.000 mask. Tukaj govorimo o »kirurških« maskah, enoslojnih oziroma troslojnih II R. Ko smo načrtovali količine za javni razpis smo računali eno masko na dan za zaposlenega pomnoženo s številom delovnih dni. Nekoliko več mask potrebujejo denimo sprevodniki na SŽ-Potniškem prometu, ki jih morajo zaradi specifike dela večkrat zamenjati.

Katere so bili glavni viri informacij po katerih je skupina pripravljala priporočila za zaposlene?

Priporočila smo oblikovali po informacijah z NIJZ, z Vlade RS in Policije. Neposredni dostop sem imel do vodilnih na NIJZ, v vrhu Policije, ministrstvih. Z njimi sodelujemo ves čas. Sledimo priporočilom strokovnjakov in jih posredujemo našim zaposlenim.

Kaj pa sodelovanje s tujimi partnerji?

Ves čas pa smo bili tudi v stiku s sosednjimi državami in njihovimi predstavniki, ki so vodili odziv na epidemijo pri železniških podjetjih. Sčasoma so začeli delovati tudi organizacije COLPOFER, UIC, ki so ustanavljale posebne skupine za izmenjavo podatkov. Začela so prihajati vprašanja in kmalu je stekla izmenjava podatkov. Ogromno podatkov smo dobili tudi od predstavnikov SŽ-Tovornega prometa, ki so nam posredovali informacije kako se na določene težave odzivajo v tujini, pa od partnerjev SŽ-Infrastrukture … Z več virov smo zbirali informacije in jih analizirali. Vse to je pomagalo, da smo prav organizirali primarno delo na Slovenskih železnicah.

Kaj bi se zgodilo, če se okuži kdo na Slovenskih železnicah?

Na Slovenskih železnicah smo imeli razmeroma majhno število bolnih s COVID-19. V začetku septembra smo imeli dva zaposlena bolna in pet zaposlenih v karanteni. Poleti se je pojavil tudi manjši izbruh bolezni v upravni stavbi vendar smo ga uspešno zajezili. Ko se v določenih prostorih pojavijo okužbe, jih takoj ko je mogoče dezinficirano s posebnim strojem. Druge površine razkužimo, zaposleni pa bi bili med tem v karanteni. Po tem protokolu bi ravnali, če bi se pojavila okužba na SŽ.

Kakšno je bilo sodelovanje s podjetji v Skupini SŽ?

Pri našem delu je ogromno stikov, ogromno telefonskih pogovorov. Predvsem v prvih tednih je bilo tudi precej živčnosti pri tem ali bomo opremo dobili pravočasno ali ne. Tisti, ki so jih podjetja imenovala v delovno skupino so čisti operativci, zato je delo neovirano teklo. Sproti smo razvijali sisteme distribucije, da zaposleni dobijo opremo, ko jo potrebujejo. Ker je bila včasih logistika težava smo velikokrat za distribucijo poskrbeli kar sami. Zato moram pohvaliti zaposlene v naši službi, da so na primer, ko so potrebovali nekaj paketov zaščitne opreme v Kopru, pač opremo odpeljali tja oziroma na več lokacij po vsej Sloveniji. Brez težav.

Kako smo pripravljeni za morebitni novi val epidemije?

Zaščitne opreme imamo dovolj za opravljanje našega dela. Naročeno imamo dodatno zaščitno opremo, ki jo bomo potrebovali v prihodnjih mesecih. Junija smo namreč objavili javni razpis za zaščitna sredstva in pred nekaj dnevi podpisali pogodbo. Dodatne maske bodo tako zagotovljene za obdobje do konca letošnjega leta, razkužilo pa za obdobje enega leta. To je količina za katero smo ocenili, da jo za zdaj potrebujemo.

Lahko pričakujemo še kakšne dodatne zaščitne ukrepe?

Videli bomo kaj bo septembra in oktobra, in če bi opazili, da se razmere poslabšujejo bomo dodatno opremo, maske, razkužilo itn. naročili na novem razpisu. Za zdaj pa še vedno veljajo splošna navodila o katerih sproti obveščamo zaposlene. Natančno pa sledimo navodilom NIJZ in Vlade RS, in se jim lahko zelo hitro prilagodimo.