Letos ste dobili nov mandat. Kakšna je vaša ocena preteklega mandata in kaj bodo po vašem mnenju ključni izzivi novega mandata?

Mandatno obdobje 2016–2020 lahko ocenim kot uspešno, seveda pa je vedno še prostor za izboljšave. Kot uspešnega so ga ocenili tudi nadzorniki in lastniki, zato so mi bili pripravljeni zaupati tudi tretji mandat. Od 2016 do 2020 smo naredili pomembne korake k še bolj finančno stabilnemu podjetju, ki ima možnost dolgoročnega razvoja, naredili smo korake k stabilnosti poslovanja, dolgoročni varnosti zaposlenih in seveda k temu, da bo podjetje tudi v prihodnje dobičkonosno. Uredili smo financiranje OGJS v podjetjih SŽ-Potniški promet in SŽ-Infrastruktura, povečali kapital, da bomo lahko investirali skoraj 330 milijonov evrov v 52 potniških vlakov. Tudi v SŽ-Tovornem prometu smo začeli ciklus investicij, najprej v nove premikalne lokomotive, v nove lokomotive in vagone pa bomo investirali v prihodnjih letih. Izbiranje strateškega partnerstva je bilo ves pretekli mandat izjemno pomembno, in je ravno v teh dneh dobilo epilog. Ogromno vlagamo tudi v informatizacijo in digitalizacijo procesov, ki bosta končani proti koncu novega mandata. Tudi vstopa v avtobusno podjetje smo se lotili pred dvema letoma in upam, da tudi to uresničimo še letos. Menim, da smo dobro sodelovali tudi s socialnimi partnerji in ogromno naredili pri kadrovski sanaciji. Poleg tega pa smo precej naredili tudi na plačah in poslovni uspešnosti, tako da se je položaj zaposlenih izboljševal. Zaposlitev na Slovenskih železnicah je postala zaželena in po mojem mnenju so Slovenske železnice dober ter zanesljiv delodajalec.

Glavni izzivi novega mandata pa bodo v SŽ-Tovornem prometu predvsem razvoj strateškega partnerstva, prenova voznih sredstev in širitev v tujino, zlasti Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Srbijo. Pri logistiki načrtujemo vlaganja v razvoj logističnih centrov Ljubljana Letališka, Maribor Tezno, Celje in Sežana. V SŽ-Potniškem prometu bomo nadaljevali ciklus modernizacije voznih sredstev, načrtujemo namreč kupiti še dodatnih 15 do 20 vlakov, 7 lokomotiv in 20 vagonov. Poleg tega pa mora biti Emonika končana do konca leta 2024, prenoviti in modernizirati pa si želimo tudi delovne prostore, pisarne, skladišča ter nadaljevati in končati digitalizacijo in informatizacijo poslovnega sistema SŽ.

Kakšne posledice bo epidemija COVID-19 pustila na poslovanju SŽ?

Posledice COVID-19 bodo vidne na vseh segmentih naše družbe in tudi po vsem svetu. Na Slovenskih železnicah smo se, kolikor je to mogoče, prilagodili razmeram. Vsekakor pa letos načrtov, ki smo si jih zastavili, ne bomo dosegli. Vendar pa smo po vladnih ukrepih koristili finančne stimulacije, do katerih smo bili upravičeni. Poleg tega smo letos izpeljali tudi program presežnih zaposlenih, kar se je pokazalo kot modra odločitev, saj v novo leto vstopamo z bistveno nižjimi stroški. To je glede na razmere v gospodarstvu nujno. Kakšne pa bodo razmere po COVID-19, je za zdaj še uganka. Prepričan pa sem, da bodo Slovenske železnice tudi po koncu COVID-19 močno in uspešno podjetje.

»Zaposlitev na Slovenskih železnicah je postala zaželena in po mojem mnenju so Slovenske železnice dober ter zanesljiv delodajalec.«

Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes

Kakšen bo poslovni izid SŽ za letos, lahko to že ocenite?

Letošnji poslovni izid bo pozitiven, in sicer bo znašal okrog pet milijonov evrov. Res pa je, da smo samo letos izplačali za okrog trideset milijonov evrov odpravnin. Brez tega bi bil poslovni rezultat podoben tistemu iz 2019.

SŽ-Tovorni promet je pred vstopom v strateško partnerstvo s češkim podjetjem EPH. Zakaj ste se odločili za to partnerstvo? Ali so bili še drugi potencialni partnerji, o katerih ste razmišljali?

SŽ-Tovorni promet posluje v zelo zaostrenem konkurenčnem okolju. Že zdaj je v Sloveniji sedem različnih prevoznikov v tovornem prometu. V sosednjih državah, Avstriji, Italiji in Madžarski, pa jih je tudi po trideset in več. Več prevoznikov v prihodnjih letih pričakujemo tudi pri nas. Brez ogromnih investicij v posodobitev voznih sredstev, v širjenje našega omrežja v tujino, denimo s prevzemi drugih prevoznikov, bi SŽ-Tovorni promet izgubljal konkurenčnost, in povsem mogoče je, da bi se zgodil tudi najbolj črn scenarij. Tako pa si prizadevamo, da SŽ-Tovorni promet postane najboljši regijski prevoznik, ki posluje na območju med severnojadranskimi lukami in Srednjo Evropo ter državami osrednjega Balkana do severne Italije. Prevoznik, katerega glavno vodilo bo razvoj, ne pa preživetje. Sami, brez strateškega partnerja, takšnega podviga ne bi mogli uresničiti, saj je potrebnega veliko kapitala, ki ga sami ne zmoremo zagotoviti, država pa ga zaradi omejitev oziroma prepovedi državnih pomoči v podjetje prav tako ne more vložiti. Navsezadnje pa je tudi poslovno racionalno, da za pridobivanje novih poslov izkoristimo poslovno in kapitalsko moč partnerja, ki je velik evropski igralec. Za dokapitalizacijo se je zanimalo tudi nekaj drugih podjetij, vendar smo po dolgem in konkurenčnem postopku izbrali češko podjetje EPH. Podjetje je namreč ponudilo največ in je bilo pripravljeno tudi najbolj jasno pripraviti skupno strategijo, ki temelji na realnih ciljih.

Kako odgovarjate na strahove o morebitnih slabih straneh takšnega strateškega partnerstva?

V vsaki odločitvi lahko najdemo dobre in slabe strani. Treba je skrbno pretehtati, kaj je boljše. Izbirali smo med tem, da ostanemo sami ali pa nadaljujemo s partnerjem, pri katerem ohranimo 51 odstotkov lastništva. Po vseh argumentih, izkušnjah, predvsem pa ciljih, ki si jih prizadevamo uresničevati, je bila odločitev za partnerstvo bolj racionalna. Želimo se namreč razvijati, želimo si napredka, ne pa zgolj preživetja. Danes je SŽ-Tovorni promet dobro podjetje, vendar pa se lahko brez razvoja hitro znajde v izgubah in brez realnih temeljev za preživetje. Poznamo veliko primerov v naši okolici, kako so podjetja propadla, ker se niso pravočasno povezovala. Še posebej tista, ki poslujejo v zahtevnem mednarodnem okolju. Vedeti moramo, da si konkurenca, predvsem bodoča, želi, da ostanemo sami, saj vedo, da bi bili lahek plen, ker ne bi bili konkurenčni.

SŽ vstopajo tudi v lastništvo avtobusnega prevoznika Nomago. Kakšne bodo prednosti omenjenega povezovanja?

V strateških načrtih Slovenskih železnic je zapisano tudi vlaganje v razvoj integrirane mobilnosti. Poleg posodobitve voznih sredstev v potniškem prometu že dalj časa načrtujemo tudi vlaganje v avtobusno podjetje oziroma njegov nakup. Poleg tega pa načrtujemo tudi razvoj drugih produktov, s katerimi bomo lahko potnikom ponudili celovite mobilnostne storitve. Z nakupom avtobusnega podjetja smo precej bližje uresničitvi naše strategije. V povezovanju z avtobusnim podjetjem je veliko sinergij. Zaradi stanja železniške infrastrukture, načrtovanih obnov in nasploh povezanosti Slovenije bo integracija med avtobusnim in železniškim prometom aktualna še vsaj naslednjih trideset let. Prepričan sem, da bo imelo naše lastništvo v družbi Nomago pozitiven vpliv na vso skupino SŽ.

Kakšne bodo SŽ čez tri leta?

Slovenske železnice se bodo razvijale v okviru strategije za obdobje od 2021 do 2025. Ta bo sprejeta še letos in bo sledila strategiji 2016-2020. SŽ bodo intenzivno posodabljale svoja vozna sredstva, steber mobilnosti bo postal zalo integriran, nadgrajena bodo postajališča, na katerih bodo potnikom na voljo številne nove storitve. Logistiko bomo razvijali skupaj s strateškim partnerjem in postali močan regionalni igralec, ki bo močno navzoč tudi v sosednjih državah. Podjetje bomo dodatno informatizirali in digitalizirali. Uredili bomo logistične centre, prvenstveno Ljubljana Moste in tudi Celje ter Maribor Tezno. Dosegali bomo še boljše poslovne rezultate in zaposlili kar nekaj mladih sodelavcev. Menim pa tudi, da se bo še dodatno izboljšal status zaposlenih

Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes

Ali načrtujete še kakšen prevzem? Nam lahko namignete, v kateri panogi?

 Prevzeme načrtujemo predvsem v stebru logistike. Cilj je, da skupaj s strateškim partnerjem prevzamemo določene železniške operaterje v posameznih državah in si zgradimo lastno mednarodno omrežje. Izključeni niso niti prevzemi v stebru mobilnosti. Najverjetneje bomo tudi za razvoj logističnih centrov potrebovali partnerje. Naklonjen sem stališču, da tudi za SŽ-ŽGP poiščemo strateškega partnerja, saj moramo že danes razmišljati, kaj bomo delali, ko v Sloveniji ne bo več toliko investicij, kot jih je danes.

»Glavni izzivi novega mandata bodo v SŽ-Tovornem prometu predvsem razvoj strateškega partnerstva, prenova voznih sredstev in širitev v tujino.«

Prvih pet novih vlakov je dobilo uporabno dovoljenje. Kmalu bodo torej vozili na kamniški, dolenjski in gorenjski progi. Kakšna je časovnica pri vožnjah novih vlakov in njihovi dobavi?

Vsi vlaki morajo biti v Sloveniji do konca leta 2022. To je 52 vlakov, in sicer 21 dizelskih, 21 električnih enonadstropnih ter 10 električnih dvonadstropnih. Močno si prizadevamo, da v začetku naslednjega leta zagotovimo financiranje in objavimo razpis za še dodatnih 15 do 20 potniških vlakov. To bi pomenilo res celovito prenovo.

Ali lahko kaj več poveste, kako je ob koncu leta s projektom Emonika?

Vlada RS je pred kratkim sprejela memorandum in Emoniko uvrstila med prednostne projekte. Če bo časovnica uresničena, se bo gradnja začela v prvi polovici 2022, projekt pa naj bi bil nato končan v dveh letih. Slovenske železnice bodo zgradile avtobusno postajo, garažno hišo in del poslovnih prostorov, država je zadolžena za zgraditev železniške postaje, peronov in prenovo železniške infrastrukture, zasebni investitor pa bo zgradil komercialni del projekta. Vsekakor pa je zadnji čas, da se Emonika uresniči.

Kakšno leto čaka zaposlene v 2021?

Kako se bo gibalo njihovo število v prihodnjih letih? Kako bo leta 2021, je težko napovedati, še posebej, ker ne vemo, kakšne bodo razmere s pandemijo COVID-19 in kakšne bodo gospodarske posledice, ko bo pandemije konec. Program presežnih zaposlenih smo leta 2020 končali, zato dodatno zmanjševanje števila zaposlenih ni načrtovano. Mogoče pa so razporeditve znotraj Skupine SŽ. Kakšne bodo potrebe po novih zaposlitvah, pa je odvisno predvsem od gospodarskih razmer.

»V potniškem prometu bomo nadaljevali ciklus modernizacije voznih sredstev, načrtujemo namreč kupiti še dodatnih 15 do 20 vlakov, 7 lokomotiv in 20 vagonov.«

Katere ključne projekte načrtujete uresničiti prihodnje leto?

Prizadevali si bomo ohraniti relativno dobre poslovne rezultate, načrtujemo, da v SŽ-Potniški promet uspešno vključimo nova vozna sredstva, da pripravimo in zaključimo razpis za dodatnih 15 do 20 vlakov, da postanemo 50-odstotni lastnik podjetja Nomago ter da z družbo EPH začnemo strateško partnerstvo. Prihodnje leto pa bo treba pripraviti tudi vse za začetek gradnje Emonike ter logističnega centra na Letališki v Ljubljani.

Kaj bi zaželeli zaposlenim v skupini Slovenske železnice v novem letu?

Časi so takšni, da je treba ostati zdrav in psihično močan ter počakati, da se razmere normalizirajo. Vsem zaposlenim v skupini Slovenske železnice zato želim predvsem zdravja. Zdravja vam in vašim domačim. Razmere se bodo prej ali slej normalizirale in najverjetneje bomo še veliko bolje znali ceniti življenje, kot smo ga poznali pred epidemijo.

******

Iz tiskane izdaje revije Slovenskih železnic december 2020 (pdf)